kolo

RODILNIK EDNINE: kolesa

samostalnik srednjega spola

Kaj pomeni beseda kolo?

1. POMEN

RAZLAGA: ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila

ZGLEDI:

kolo se vrti

sneti, zamenjati kolo

gumijasto, leseno kolo

kolo avtomobila

1. PODPOMEN

RAZLAGA: taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja

ZGLEDI:

zob kolesa

jermen na kolesu drsi

2. POMEN

RAZLAGA: vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon

ZGLEDI:

sedel je na kolo in se odpeljal

voziti se s kolesom

1. PODPOMEN

v zvezi motorno kolo

RAZLAGA: osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem

ZGLEDI:

peljati se z motornim kolesom

najnovejši tip motornega kolesa

3. POMEN

ekspresivnoz rodilnikom, z oslabljenim pomenom

RAZLAGA: kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek

ZGLEDI:

kolesa časa so se vrtela

kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico

4. POMEN

zgodovina

RAZLAGA: srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa

ZGLEDI:

bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo

5. POMEN

narečno primorskov zvezi kolo sira

RAZLAGA: hlebec sira

ZGLEDI:

kupiti kolo sira

Beseda kolo se pojavlja v strokovnih izrazih:

lončarsko kolo, vreteno

etnologijapriprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda

kolo

športbočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah

gnano kolo

tehnikaki ga kdo ali kaj žene

pogonska kolesa

tehnikaki ženejo vozilo

zavorno kolo

tehnikana katerega obod pritisne zavorni element

kolo

RODILNIK EDNINE: kolesa

samostalnik srednjega spola

Katere besede imajo podoben pomen kot beseda kolo?

ZA POMENvozilo z dvema kolesoma na nožni pogon

Včasih lahko zlasti v starejših besedilih v podobnem pomenu zasledimo besedo dvokolo.

kolo

RODILNIK EDNINE: kolesa

samostalnik srednjega spola

Kako pregibam besedo kolo?

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
IMENOVALNIK	kolo	kolesi	kolesa
RODILNIK	kolesa	koles	koles
DAJALNIK	kolesu	kolesoma	kolesom
TOŽILNIK	kolo	kolesi	kolesa
MESTNIK	pri kolesu	pri kolesih	pri kolesih
ORODNIK	s kolesom	s kolesoma	s kolesi

	EDNINA
IMENOVALNIK	kolo
RODILNIK	kolesa
DAJALNIK	kolesu
TOŽILNIK	kolo
MESTNIK	pri kolesu
ORODNIK	s kolesom

	DVOJINA
IMENOVALNIK	kolesi
RODILNIK	koles
DAJALNIK	kolesoma
TOŽILNIK	kolesi
MESTNIK	pri kolesih
ORODNIK	s kolesoma

	MNOŽINA
IMENOVALNIK	kolesa
RODILNIK	koles
DAJALNIK	kolesom
TOŽILNIK	kolesa
MESTNIK	pri kolesih
ORODNIK	s kolesi

kolo

RODILNIK EDNINE: kolesa

samostalnik srednjega spola

Kako v knjižni slovenščini izgovorim besedo kolo?

Poslušaj na posnetku:

koló

Poslušaj, kako besedo izgovorita Frančkova robota:

kolo

RODILNIK EDNINE: kolesa

samostalnik srednjega spola

Beseda kolo nastopa v naslednjih frazemih ali pregovorih:

biti [za] peto kolo
POMEN
biti nepotreben, odveč
kolo sreče
POMEN
kar prinaša ugodne, prijetne dogodke, ki mu sledijo manj ugodni, neprijetni
kolo zgodovine
POMEN
publicističnopotek zgodovinskih dogodkov

kolo

RODILNIK EDNINE: kolesa

samostalnik srednjega spola

Kako se reče kolo v narečjih?

kolo

RODILNIK EDNINE: kolesa

samostalnik srednjega spola

Od kod izvira beseda kolo?

Beseda je domačega izvora.

Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍlo, starejša ruska kólo (danes kolesó) in češka kolo se je razvila iz 1200 let stare praslovanske *kolo, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *k^u̯elh₁- v pomenu ‘vrteti, obračati’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska cárati v pomenu ‘on(a) se premika’, grška pélō v pomenu ‘premikam se’, albanska sjell v pomenu ‘prinesem, obračam’, latinska colere v pomenu ‘naseliti, poseliti, obdelovati zemljo’. Tvorjen je tudi praindoevropski samostalnik *k^u̯ek^u̯lo- v pomenu ‘kolo’, iz katerega so se razvili staroindijski cakrá-, avestijski čaxra-, grški kýklos (iz te besede ali njenih izpeljank smo prek latinščine prevzeli naše cíkel, ciklón in cikláma), staroangleški hwēol in iz te angleški wheel, ki vsi pomenijo ‘kolo’, nekateri tudi ‘krog’.

kolo

RODILNIK EDNINE: kolesa

samostalnik srednjega spola

Od kdaj uporabljamo besedo kolo v knjižnem jeziku?

Beseda kolo se je pojavila že v prvih slovenskih knjigah. Kot prvi jo je zapisal Primož Trubar v delu Ta prvi dejl tiga Noviga testamenta iz leta 1557.

Podatke o ostalih zapisih te besede najdeš v Besedju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja na Franu.

Njeno rabo opisujejo tudi nekateri starejši slovenski slovarji.

Takole sta Matija Kastelec in Gregor Vorenc okrog leta 1700 v latinsko-slovenskem slovarju s pomočjo besede kolo prevajala različne latinske besede:

kolo s, F25, absis, -dis, platiszhe, ali lók, na kolleſſu, peiga per gvèlbu; birotum, en vuos s'dvéma koleſma; canthus, ẛheleẛna ſhina na kolleſih; gerarium, enu kollú, s'katerim ſe per ṡidaniu vinta vlézhe; jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi platna naviajo; modiolus rotae, enu peiſtu v'kolleſſu; orbile rotae, platiṡzhe na koleſſi; rhombus, -bi, koluvrata kollú; rota, -ae, kollú; tubus rotae, tú votlu per kolleſſi, luknia v'peiſti

Sestavek je iz Slovensko-latinskega slovarja Jožeta Stabeja, narejenega po slovarju Matije Kastelca in Gregorja Vorenca z naslovom Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710).

Cel sestavek si lahko ogledaš na Franu v Slovensko-latinskem slovarju Jožeta Stabeja, narejenem po slovarju Matije Kastelca in Gregorja Vorenca z naslovom Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710).

Pomen in rabo besede kolo lahko spremljamo tudi v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega. To je sodobni slovar, ki opisuje jezik 17. stoletja, kakor ga je v pridigah uporabljal Janez Svetokriški.

kolo -esa s 1. kolo: vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè kakor enu kolu im. ed. ǀ ſonze nej vekshi kakor enu kolù im. ed., luna kakor en taler ǀ y preproſti, inu nepametni ludje ſo enimu koleſſu daj. ed. perglihani ǀ ludje morio obrazhat tu kolu tož. ed. teh neſrezh ǀ enu malnsku kollu tož. ed., kakor ena shivina je mogal obrazhat 2. mučilna priprava v obliki kolesa: Is tiga resbitiga koleſsa rod. ed. ſe spoſna S. Catharina ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu tož. ed. upleſti, kakor de bi njega gnado sguble ǀ Ceſſar videozh ſtonovitnoſt S. Juria, ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu tož. ed. pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih shpiz poſtavit, ter kollu tož. ed. ſo v' kroh verteli, de truplu pò shpizah ſe ſe je reſreſalu ǀ Ixion pak je na enem koleſsu mest. ed. perbit ǀ ti ſi, menil s' tem koleſſam or. ed. umorit S. Catharino ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli … koleſſa tož. mn. v' katere ſo yh pledli ǀ nej ſi vedil de v' koleſſah mest. mn. ſe najde ta leben

Sestavek je iz Slovarja jezika Janeza Svetokriškega Marka Snoja, ki si ga lahko ogledaš na Franu.

Cel sestavek si lahko ogledaš na Franu v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega Marka Snoja.

Konec 19. stoletja je besedo kolo opisal tudi Maks Pleteršnik v svojem Slovensko-nemškem slovarju. Takole jo je prevedel v nemščino:

kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; (hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.-Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. (Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.

Sestavek je iz Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika, ki si ga lahko ogledaš na Franu.

Cel sestavek si lahko ogledaš na Franu v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika.