Prevzeto iz hrv.plȉma, plíma, kar je verjetno izposojenka iz srgr.plḗmē (beri [plī́mī]) ‛plima’. Beseda je sorodna s klas.gr.plēmȳ̆rís‛plima, poplava’, pímplēmi‛napolnim’ iz ide. baze *pleh1-‛polniti se, postajati poln’.
plima
RODILNIK EDNINE: plime
samostalnik ženskega spola
Od kdaj uporabljamo besedo plima v knjižnem jeziku?
Konec 19. stoletja je besedo plima opisal tudi Maks Pleteršnik v svojem Slovensko-nemškem slovarju. Takole jo je prevedel v nemščino:
2. plíma, f.die Flut, Jan., Cig. (T.), Jes.; o plimi, zur Flutzeit, Cig.; visoka p., die Springflut, Cig. (T.), Jes.; nizka p., die Nippflut, Jes.; — hs.