rivȃl -a m ‛tekmec’ (20. stol.), rivȃlinja, rivȃlstvo, rivalitẹ̑ta, rivȃlski. Tujka, prevzeta (eventualno prek nem. Rivale) iz frc. rival, kar je izposojeno iz lat. rīvālis ‛tekmec (v ljubezenskem trikotniku)’. Lat. beseda izhodiščno pomeni ‛sosed ob namakalnem kanalu, souporabnik namakalnega kanala’ in je izpeljana iz lat. rīvus ‛potok, namakalni kanal’.
