šola

RODILNIK EDNINE: šole

samostalnik ženskega spola

Kaj pomeni beseda šola?

1. POMEN

RAZLAGA: vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti

ZGLEDI:

zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole

hoditi v šolo

včeraj so jo vpisali v šolo

učiti na šoli, v šoli

mreža šol

povezanost šole s starši

varovati ugled šole

pogoji za ustanovitev šole

1. PODPOMEN

RAZLAGA: vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi

ZGLEDI:

fant je že dokončal šolo

v šoli se tega še niso učili

povezanost šole z življenjem

2. PODPOMEN

RAZLAGA: poslopje te ustanove

ZGLEDI:

šola je imela samo eno učilnico

popraviti, prebeliti, sezidati šolo

dvonadstropna, pritlična šola

2. POMEN

pogovorno

RAZLAGA: pouk

ZGLEDI:

šola se začne ob osmih

danes nimamo šole

skoraj vsak dan zamuja šolo

po šoli je šel igrat nogomet

začetek šole je prvega septembra

3. POMEN

navadno s prilastkom

RAZLAGA: privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju

ZGLEDI:

boj raznih (filozofskih) šol

Beseda šola se pojavlja v strokovnih izrazih:

šola

etnologijaotroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc

visoka šola jahanja

športpovezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora

šola

RODILNIK EDNINE: šole

samostalnik ženskega spola

Katere besede imajo podoben pomen kot beseda šola?

ZA POMENvgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti

Včasih lahko zlasti v starejših besedilih v podobnem pomenu zasledimo besedi:

učilna
učilnica

šola

RODILNIK EDNINE: šole

samostalnik ženskega spola

Kako pregibam besedo šola?

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
IMENOVALNIK	šola	šoli	šole
RODILNIK	šole	šol	šol
DAJALNIK	šoli	šolama	šolam
TOŽILNIK	šolo	šoli	šole
MESTNIK	pri šoli	pri šolah	pri šolah
ORODNIK	s šolo	s šolama	s šolami

	EDNINA
IMENOVALNIK	šola
RODILNIK	šole
DAJALNIK	šoli
TOŽILNIK	šolo
MESTNIK	pri šoli
ORODNIK	s šolo

	DVOJINA
IMENOVALNIK	šoli
RODILNIK	šol
DAJALNIK	šolama
TOŽILNIK	šoli
MESTNIK	pri šolah
ORODNIK	s šolama

	MNOŽINA
IMENOVALNIK	šole
RODILNIK	šol
DAJALNIK	šolam
TOŽILNIK	šole
MESTNIK	pri šolah
ORODNIK	s šolami

šola

RODILNIK EDNINE: šole

samostalnik ženskega spola

Kako v knjižni slovenščini izgovorim besedo šola?

Poslušaj na posnetku:

šóla

Poslušaj, kako besedo izgovorita Frančkova robota:

šola

RODILNIK EDNINE: šole

samostalnik ženskega spola

Beseda šola nastopa v naslednjih frazemih ali pregovorih:

špricati šolo
POMEN
pogovornoneopravičeno izostajati od pouka, šole

šola

RODILNIK EDNINE: šole

samostalnik ženskega spola

Kako se reče šola v narečjih?

šola

RODILNIK EDNINE: šole

samostalnik ženskega spola

Od kod izvira beseda šola?

Beseda je tujega izvora.

V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške schoule, ta pa iz latinske schola, ki poleg ‘šola’ in ‘nauk’ pomeni tudi ‘učena razprava’. Latinska beseda je prevzeta iz grške skholḗ, ki v prvi vrsti pomeni ‘prosti čas, počitek’, drugotno tudi ‘kar kdo dela v prostem času’, zlasti ‘predavanje, učen pogovor’ in ‘šola’.

šola

RODILNIK EDNINE: šole

samostalnik ženskega spola

Od kdaj uporabljamo besedo šola v knjižnem jeziku?

Beseda šola se je pojavila že v prvih slovenskih knjigah. Kot prvi jo je zapisal Primož Trubar v delu Katekizem iz leta 1550.

Podatke o ostalih zapisih te besede najdeš v Besedju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja na Franu.

Njeno rabo opisujejo tudi nekateri starejši slovenski slovarji.

Takole sta Matija Kastelec in Gregor Vorenc okrog leta 1700 v latinsko-slovenskem slovarju s pomočjo besede šola prevajala različne latinske besede:

šola ž, F17, académia, -ae, viſſoka ſhula; capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; ephebia, ſhula ẛa mladúſt; gymnasiarchus, gymnasiarcha, -ae, tá viſhi zheṡ ſhule; pedagogus, ſhule moiſter, kateri otroke vuzhy; schola, -ae, ſhula; seminarium, -rÿ, en ṡazhetik, ſtara ſhula; syntaxis, zheterta latinṡka ſhula

Sestavek je iz Slovensko-latinskega slovarja Jožeta Stabeja, narejenega po slovarju Matije Kastelca in Gregorja Vorenca z naslovom Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710).

Cel sestavek si lahko ogledaš na Franu v Slovensko-latinskem slovarju Jožeta Stabeja, narejenem po slovarju Matije Kastelca in Gregorja Vorenca z naslovom Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710).

Pomen in rabo besede šola lahko spremljamo tudi v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega. To je sodobni slovar, ki opisuje jezik 17. stoletja, kakor ga je v pridigah uporabljal Janez Svetokriški.

šola -e ž šola: Kakor ena shula im. ed. ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio ǀ vſtane gori, inu grè is shule rod. ed. ǀ aku nej shule rod. ed. na rokah imel ǀ s'mladiga sazhneio v' shulo tož. ed. hodit ǀ mu nej bilu sadosti de ſo v'shulo tož. ed. hodili ǀ úshuli +mest. ed. tiga ſvejtà ſe ſo navuzhili ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule im. mn. ǀ je po vſyh shulah mest. mn. hodil de bi ſe v' taiſtih kaj navuzhil ǀ nej rejſs kar v'shulah mest. mn. ste shlishali ← srvnem. schoule ← vlat. scōla < lat. schola ‛šola, nauk, učena razprava’ ← gr. σχολή ‛prosti čas, počitek, učen pogovor, šola’

Sestavek je iz Slovarja jezika Janeza Svetokriškega Marka Snoja, ki si ga lahko ogledaš na Franu.

Cel sestavek si lahko ogledaš na Franu v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega Marka Snoja.

Konec 19. stoletja je besedo šola opisal tudi Maks Pleteršnik v svojem Slovensko-nemškem slovarju. Takole jo je prevedel v nemščino:

2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.-Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).

Sestavek je iz Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika, ki si ga lahko ogledaš na Franu.

Cel sestavek si lahko ogledaš na Franu v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika.