tat

RODILNIK EDNINE: tatu tata

samostalnik moškega spola

Kaj pomeni beseda tat?

1. POMEN

RAZLAGA: kdor krade

ZGLEDI:

tat je pobegnil

izslediti, prijeti, zalotiti tatu

varovati pred tatovi

izurjen tat

kurji, živinski tat

tatovi drevesc

tatovi in pretepači

plazi se kakor tat

2. POMEN

ekspresivno

RAZLAGA: kdor povzroči, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete

ZGLEDI:

tat dobrega imena

veseljak in devištva tat

tat

RODILNIK EDNINE: tatu tata

samostalnik moškega spola

Katere besede imajo podoben pomen kot beseda tat?

ZA POMENkdor krade

Kadar želimo svoj jezik obarvati s čustvi, imajo podoben pomen še besede:

grabež
kradljivec
tatič

Kadar želimo pomenu dodati negativna čustva, imata podoben pomen še besedi:

tatin
tatinec

Včasih lahko zlasti v starejših besedilih v podobnem pomenu zasledimo besedi:

kradež
uzmovič

tat

RODILNIK EDNINE: tatu tata

samostalnik moškega spola

Kako pregibam besedo tat?

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
IMENOVALNIK	tat	tatova	tatovi redko tatje
RODILNIK	tatu manj običajno tata	tatov	tatov
DAJALNIK	tatu	tatovoma	tatovom
TOŽILNIK	tatu manj običajno tata	tatova	tatove
MESTNIK	pri tatu	pri tatovih	pri tatovih
ORODNIK	s tatom	s tatovoma	s tatovi

	EDNINA
IMENOVALNIK	tat
RODILNIK	tatu manj običajno tata
DAJALNIK	tatu
TOŽILNIK	tatu manj običajno tata
MESTNIK	pri tatu
ORODNIK	s tatom

	DVOJINA
IMENOVALNIK	tatova
RODILNIK	tatov
DAJALNIK	tatovoma
TOŽILNIK	tatova
MESTNIK	pri tatovih
ORODNIK	s tatovoma

	MNOŽINA
IMENOVALNIK	tatovi redko tatje
RODILNIK	tatov
DAJALNIK	tatovom
TOŽILNIK	tatove
MESTNIK	pri tatovih
ORODNIK	s tatovi

tat

RODILNIK EDNINE: tatu tata

samostalnik moškega spola

Kako v knjižni slovenščini izgovorim besedo tat?

Poslušaj na posnetku:

tát

Poslušaj, kako besedo izgovorita Frančkova robota:

tat

RODILNIK EDNINE: tatu tata

samostalnik moškega spola

Beseda tat nastopa v naslednjih frazemih ali pregovorih:

priti kakor tat
POMEN
priti zelo potiho, kradoma
splaziti se kot tat
POMEN
splaziti se zelo potiho, kradoma
tiho kakor tat
POMEN
zelo tiho, kradoma

tat

RODILNIK EDNINE: tatu tata

samostalnik moškega spola

Kako se reče tat v narečjih?

tat

RODILNIK EDNINE: tatu tata

samostalnik moškega spola

Od kod izvira beseda tat?

Beseda je domačega izvora.

Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȃt in starejša in narečna ruska tátь se je razvila iz 1200 let stare praslovanske *tatь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *tah₂ti-, iz katere se je razvila tudi staroirska táid, ki prav tako pomeni ‘tat’. Tvorjena je iz korena *(s)tah₂-, ki je pomenil ‘skrivati, prikrivati, skrivaj vzeti, krasti’. Iz istega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijski tāyú- in stená- ter avestijska tāiiu- ‘tat’, lidijska teju- ‘ropar’, hetitska tāi̯ezzi ‘on(a) krade’, in praslovanska *tajiti ‘prikrivati, skrivati’, iz katere se je razvil naš glagol tajíti.

tat

RODILNIK EDNINE: tatu tata

samostalnik moškega spola

Od kdaj uporabljamo besedo tat v knjižnem jeziku?

Beseda tat se je pojavila že v prvih slovenskih knjigah. Kot prvi jo je zapisal Primož Trubar v delih Katekizem in Ta evangeli svetiga Matevža iz leta 1555.

Podatke o ostalih zapisih te besede najdeš v Besedju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja na Franu.

Njeno rabo opisujejo tudi nekateri starejši slovenski slovarji.

Takole sta Matija Kastelec in Gregor Vorenc okrog leta 1700 v latinsko-slovenskem slovarju s pomočjo besede tat prevajala različne latinske besede:

tat m, F18, abáctor, en ẛhivinski tat; adagia sunt: Te male taty na galge obejſhajo, te velike ẛa miſo poſajajo; directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo; fur, tat, tatiza; manum mittere in furem, rokó na tatú poloṡhiti; trifur, -ris, vezh kakòr en tat, en trifoh tat, viſhi teh tatou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: tat m, Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge

Sestavek je iz Slovensko-latinskega slovarja Jožeta Stabeja, narejenega po slovarju Matije Kastelca in Gregorja Vorenca z naslovom Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710).

Cel sestavek si lahko ogledaš na Franu v Slovensko-latinskem slovarju Jožeta Stabeja, narejenem po slovarju Matije Kastelca in Gregorja Vorenca z naslovom Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710).

Pomen in rabo besede tat lahko spremljamo tudi v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega. To je sodobni slovar, ki opisuje jezik 17. stoletja, kakor ga je v pridigah uporabljal Janez Svetokriški.

tat -u m tat: obedn tat im. ed. timu drugimu nesaupa ǀ kadar enimu tatù daj. ed. ta pervi krat Rihtar leben shenka ǀ ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu tož. ed. ſveſat ǀ perloshnoſt ſturj tatù tož. ed. ǀ ſapouej tiga maliga tatova tož. ed. obeſsit ǀ kateru tatje im. mn. nebodò mogli vkraſti ǀ tatye im. mn. golufi, inu oherniki trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ skarbish de Tatije im. mn. tuoje denarije ne ukradejo ǀ kakor de bi sgol tatovi im. mn., inu tatize v' hishi bili ǀ Kadar bitatye +im. mn. po nozhi k'vam prishli, inu bi vaſs okradili ǀ veliku tatou rod. mn. ſe v'taistim zholnu najdejo ǀ S. Miklaush she taiſto nuzh ſe prikashe tatovam daj. mn. ǀ tatovom daj. mn. sa lon gauge shlishio ǀ je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty tož. mn. ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe, inu golufize; tatove tož. mn., inu tatize

Sestavek je iz Slovarja jezika Janeza Svetokriškega Marka Snoja, ki si ga lahko ogledaš na Franu.

Cel sestavek si lahko ogledaš na Franu v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega Marka Snoja.

Konec 19. stoletja je besedo tat opisal tudi Maks Pleteršnik v svojem Slovensko-nemškem slovarju. Takole jo je prevedel v nemščino:

tȃt, tȃta, tatȗ, m. 1) der Dieb; — 2) der Nebenschössling an Bäumen, Reben, Cig., Jan.; — ein abgesonderter Faden des Dochtes (der Wolf), Cig., Jan.; — 3) neki hrost: der Kräuterdieb (plinus fur), Erj. (Z.).

Sestavek je iz Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika, ki si ga lahko ogledaš na Franu.

Cel sestavek si lahko ogledaš na Franu v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika.