Beseda je domačega izvora.

Podobno kot cerkvenoslovanska žlědica, ki pomeni ‘zmrznjen dež’, ukrajinska oželéda ‘poledica, dež s snegom, led na drevju’, in narečna poljska żłódź, ki pomeni ‘dež s snegom, poledica’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske *želdi, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *g^hélh₂dih₂, iz katere se je razvila tudi grška kháladza, ki pomeni ‘toča’. Iz besede z istim korenom se je razvila tudi perzijska žāla, ki pomeni ‘toča’ in ‘slana’.